escapenoize
torek, 29. maj 2012
sonce
pišem žalost
izkristalizirano nelagodje
bodi bill mi pomaga
po svojih močeh
moj telefon je nedosegljiv
pomaga mi lahko le bog
na katerega ne dam veliko
ali pa emil filipčič
ok
on mi ne more pomagati
lahko le lajša simptome
osamljenosti v množici
preperelih nasmehov
grem zažgat stare spomine
in spit naslednji pils
slednje znam
pri zažiganju sem še začetnik
nedelja, 19. junij 2011
trik
prebivam v vesolju
večji od časa
sanje jem
samo občasno
ne klonim
pred bolečino
prežet od pomnjenja
nesmislov tavam
vajen sodobnega
mestnega zraka
borim se
za limonin sok
ko križam
lastni kadaver
daleč stran
od očes neba
pesek grabim
s pohlepom
pasja sreča
krade čas slovesu
ko dajem slovo
na stran
na prvo stran
zapišem pesem
kot bog
umiram sam
večji od časa
sanje jem
samo občasno
ne klonim
pred bolečino
prežet od pomnjenja
nesmislov tavam
vajen sodobnega
mestnega zraka
borim se
za limonin sok
ko križam
lastni kadaver
daleč stran
od očes neba
pesek grabim
s pohlepom
pasja sreča
krade čas slovesu
ko dajem slovo
na stran
na prvo stran
zapišem pesem
kot bog
umiram sam
prepad
Prepad
ko strumno strune svoje
naprežem v galop
da bodo ravno pravšnje
za raztezanje užitkov
bom preskočil prepad
znotraj praznine
in padel v nedogled
objema
ko strumno strune svoje
naprežem v galop
da bodo ravno pravšnje
za raztezanje užitkov
bom preskočil prepad
znotraj praznine
in padel v nedogled
objema
pra
pogojno plavam v ozračju ledenikov
ki se stikajo s sinapsami
zobčenikov v moji glavi
tresk sodnega dne
poganja religije
smeti pa plavajo
ki se stikajo s sinapsami
zobčenikov v moji glavi
tresk sodnega dne
poganja religije
smeti pa plavajo
afro bit
Afro bit
razvihrane zastave življenja
plešejo
skozi topo noč
skozi topo noč
razvihrane zastave življenja
plešejo
plešejo
razvihrane zastave življenja
skozi topo noč
skozi topo noč
plešejo
razvihrane zastave življenja
in nihče jih ne vpraša
zakaj
čemu
plapolajo
razvihrane zastave življenja
plešejo
skozi topo noč
skozi topo noč
razvihrane zastave življenja
plešejo
plešejo
razvihrane zastave življenja
skozi topo noč
skozi topo noč
plešejo
razvihrane zastave življenja
in nihče jih ne vpraša
zakaj
čemu
plapolajo
pogled skozi okno vlaka/impresija iz podbrda
ko sem neznanemu nasmešku
dvignil roko v pozdrav
mi je tudi ona
spontano pomahala
nazaj
dvignil roko v pozdrav
mi je tudi ona
spontano pomahala
nazaj
smetana s češnjo na vrhu
ko sem neznanemu nasmešku
dvignil roko v pozdrav
mi je tudi ona
spontano pomahala
nazaj
da sem skoraj pozabil
na smrt, ki je zrla
iz zelenomodrih ustnic
narkomana
ležečega na tleh vlaka
dve postaji nazaj
in na čredo mladih
njih lačnih pogledov
in njih sladkih upov
da bodo mogoče videli
gospo smrt v živo
dajte mu prostor
ne mu odžirat kisika
sem rekel
niso me slišali
prihod bolničarjev
je uničil njihove
zadnje upe
ostali so
prazni
dvignil roko v pozdrav
mi je tudi ona
spontano pomahala
nazaj
da sem skoraj pozabil
na smrt, ki je zrla
iz zelenomodrih ustnic
narkomana
ležečega na tleh vlaka
dve postaji nazaj
in na čredo mladih
njih lačnih pogledov
in njih sladkih upov
da bodo mogoče videli
gospo smrt v živo
dajte mu prostor
ne mu odžirat kisika
sem rekel
niso me slišali
prihod bolničarjev
je uničil njihove
zadnje upe
ostali so
prazni
Naročite se na:
Objave (Atom)